načelen človek

См. также в других словарях:

• načêlen — lna o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike; stroga, načelna vzgoja; načelno ravnanje, stališče // ki poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pomalomeščániti — im dov. (á ȃ) slabš. prilagoditi malomeščanskemu načinu življenja in mišljenja: ta družba ga je pomalomeščanila; nekdaj tako načelen človek, pa se je čisto pomalomeščanil pomalomeščánjen a o: živeti v pomalomeščanjenem okolju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• kompromís — a m (ȋ) sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum: kompromis tu ni bil mogoč; skleniti kompromis; politični kompromis; kompromis med štirimi velesilami / doseči kompromis… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• nènačêlen — lna o prid. (ȅ ȇ) ki ni načelen: nenačelna izjava / nezanesljiv, nenačelen človek / obsojati nenačelno politiko stranke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• pokônčnež — a m (ȏ) knjiž., ekspr. načelen, značajen človek: pisatelj, idejni borec, pokončnež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• prém — a o prid. (ẹ̑ ẹ) knjiž. 1. raven: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju 2. dosleden, načelen: bister in prem človek ◊ fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• premočŕten — tna o prid. (ȓ) knjiž. 1. raven: premočrtne ceste in ulice so dajale mestu posebno podobo / opazoval je, kako sonce zahaja za premočrtno obzorje 2. dosleden, načelen: je zelo premočrten človek / ljudje premočrtnih misli / cenili so jo zaradi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• ráven — vní in vni ž (ā) star., navadno v imenovalniku in tožilniku ednine ravnina: priti s hriba na raven, v raven; na ravneh so se pasle črede krav tudi ravèn vní ž, or. ed. rávnijo tudi ravnjó (á; ǝ̏ ȋ) navadno s prilastkom 1. kar opredeljuje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika